Prvo navodilo o načinu čiščenja nam pove etiketa o vzdrževanju. Že takoj pri prevzemu lahko poveste osebju čistilnice potrebne informacije o madežih, na kakšen način so nastali, ipd. S tem olajšate izbiro pravega sredstva za odstranjevanje madežev. Strokovni izraz za odstranjevanje madežev je detašura. Pri močno zamazanih tekstilijah je potrebna ročna obdelava oblačila. Potem sortiramo oblačila po barvi, zamazanosti in občutljivosti. Oblačila damo nato v stroj za kemično čiščenje, kjer se negujejo v predpisanem topilu. Sveže očiščena in posušena oblačila je treba pregledati, če so ostali še kakšni madeži. Te odstranimo, oblačilo zlikamo in(ali) naparimo. Skrbna kontrola na koncu postopka poskrbi za to, da čistilnico zapustijo izkjučno čista oblačila. Z redno nego in kvalitetno čistilnico ostajajo vaše tekstilije dlje časa v novem stanju.

Ali je neko oblačilo bolj primerno za pranje ali kemično čiščenje, je odvisno od sestave materiala. Ni vsako oblačilo pralno, po drugi strani tudi ni vsako oblačilo namenjeno kemičnemu čiščenju. Za tekstilije iz sintetičnih materialov je mokra obdelava v osnovi ravno tako primerna kot nega v organskih topilih. Je pa pri tem odločujoče, če ima oblačilo našitke, dodatke, neobstojna barvila ali pa je potiskano. Navodilo pri tem je oznaka za nego. Pri negi naravnih materialov velja: pri obdelavi z vodo vlakna nabrekajo, pri čiščenju z organskimi topili pa ne. Če tekstilije iz naravnih vlaken niso predvidena za obdelavo z vodo, lahko ta v stiku z vodo privedejo do nepovratnih dimenzijskih sprememb - krčenja. Za te vrste oblačil je primernejše kemično čiščenje. Predvsem gre tu za volno in svilo, ki sta vdelani v dragocena vrhnja oblačila. Tu je kemično čiščenje bolj blag način nege in je zato prednosten.

Nič ni res v zvezi s tem. Tovrstne izjave so že dolgo nevzdržne. Celo nasprotno: kemične čistilnice se danes lahko pohvalijo, da delajo okolju prijaznejše kot pa domači pralni stroji v gospodinjstvih pri enaki količini opranega blaga. S pomočjo modernih čistilnih sistemov ne morejo priti v ozračje in odtoke škodljive snovi. Poraba vode je nižja kot v gospodinjstvu. Poleg tega se pri negi oblačil uporabljajo pomožna sredstva, ki so manjša v porabi in lažje razgradljiva.

Pri vsakem neprimernem rokovanju s kemikalijami lahko nastopi nevarnost. To velja prav tako za perkloretilen, ki ga uporabljamo v kemičnih čistilnicah. Strojna tehnika v čistilnicah in šolanje zaposlenih zagotavljajo strokovno uporabo tega topila. Zaradi tega niso v nevarnosti niti zaposleni v čistilnici niti stranke. Perkloretilen predstavlja blago čistilno sredstvo za tekstilije, ki se v njem čistijo. Ker v tem topilu vlakna ne nabrekajo, tekstilije po čiščenju obdržijo formo in videz.

Mokro čiščenje in pranje sta v sorodu, vendar sta dve različni metodi. Skupno jima je topilo - voda. Za mokro čiščenje je bil uveden znak W v krogu, za pranje pa še naprej velja znak s kadjo. V osnovi lahko vsa oblačila, ki so opremljena z znakom za pranje, tudi čistimo po metodah mokega čiščenja. Po drugi strani pa je možno mokro čistiti tudi oblačila, ki so deklarirana kot nepralna - torej imajo oznako s prečrtano kadjo. S pomočjo velikega bobna, ki ga ima stroj za mokro čiščenje, s pripadajočimi programi za blago čiščenje in specialnimi pralnimi produkti so pogoji čiščenja neprimerno ugodnejši kot v domačem gospodinjskem pralnem stroju. Poleg tega ima obrat kemične čistilnice boljše možnosti končne obdelave - to je finiša oz. likanja.

Ne, oblačila, ki smo jih prinesli iz čistilnice, ni potrebno zračiti. Pri čiščenju z organskimi topili se oblačila sušijo v stroju in jih iz stroja lahko vzamemo šele takrat, ko v njih ni več prisotno topilo. Res je, da so takoj po tistem, ko oblačila vzamemo iz stroja, še prisotne sledi topila, ki se nahajajo v zaprtem zraku v tekstilijah in so v plinastem stanju, vendar pa izginejo pri likanju in parjenju. Po finišu so tekstilije zares brez vsebnosti topila.

Po pravilu se lahko zanesemo na etiketo o vzdrževanju. Gre za mednarodno veljavne simbole, ki nam dajejo informacijo o pravilni negi tekstilije. Če je oblačilo označeno s temperaturo pranja, potem je izključen t.i. underlabelling. To pomeni, da poleg te oznake oblačilo ne more biti označeno z dodatnim navodilom, ki bi navajal pranje pri nižji temperaturi. Če se npr. določeno tekstilijo sme prati pri 600°C, potem je to oblačilo navadno opremljeno z znakom za pranje, ki ni manjše od te temperature, torej 600°C. Če se oblačilo pri negi poškoduje, čeprav smo se držali navodil na všiti etiketi, potem gre prav gotovo za narobno označbo proizvajalca in predstavlja upravičen povod za reklamacijo. Splošno velja: kdor se drži etikete o vzdrževanju, ima dolgo časa zadovoljstvo s čistim oblačilom.

Impregnacija se na vsak način splača, saj ščiti pred vetrom in slabim vremenom. Tako se lahko tudi v neugodnem vremenu dobro počutimo. Princip je enostaven. V obratu čistilnice se na oblačilo nanese zelo tanek film hidrofobnih (vodoodbojnih) substanc. Pore in medprostori tkanine se pri tem niti ne zlepijo niti ne zamašijo. Oblačilo ostane dihalno aktivno in odbija vodo, kar zagotavlja visoko udobje pri nošenju. Pri pogostem nošenju apretura popusti, zato je priporočljivo, da oblačilo sveže impregnniramo po vsakem čiščenju. Vedno pogosteje se impregnirajo ne samo športna in dežna oblačila, ampak tudi moške obleke in kostimi - impregnacija ščiti tudi pred madeži.

Pogosto se zgodi nerodnost, ko zamažemo hlače, srajco ali obleko. Še posebno v prijetni sproščeni družbi nam kaj hitro na oblačilo padejo kaplje kave, vina ali soka. Prva reakcija, ki jo ponavadi naredimo, je: madež mora za vsako ceno proč! Hitro se potrudimo in začnemo z mokro krpo drgniti po oblačilu, s tem pa naredimo najslabše. Prvo pravilo pri tem je: nikoli drgniti! Niti z robčkom niti z nohtom. Lice tkanine pri tem lahko poškodujemo. Pravilna prva pomoč je: en robček položimo pod madež, drugega pa namočimo v mrzlo vodo in z njim kanemo nekaj kapljic vode na madež. Če madeža na ta način vseeno nismo odstranili, se kljub temu ne prepustimo slabi volji. Umazano oblačilo odnesimo v čistilnico, kjer imajo sredstva in znanje, s pomočjo katerih bodo odstranili madež. V trgovinah se prav tako dobijo sredstva za odstranjevanje madežev v gospodinjstvu. Kljub vsemu pri tem ni odveč opozorilo za previdnost, saj ne vemo, kako bodo na odstranjevalec reagirali barva in vlakna. Drugo pravilo pa je: v nobenem primeru likati - vročina povzroči, da madež fiksiramo in tako trajno ostane na oblačilu.

Edini nasvet: prinesite oblačilo čim hitreje v čistilnico. Pozabite na stari hišni recept, po katerem vpivni papir položimo na vosek in ga z vročim likalnikom prelikamo. Včasih je bil ta recept uporaben, saj niso bila v uporabi sintetična vlakna in barvne sveče. Kdor bi danes poskušal odstraniti barvni vosek iz pogosto uporabljanih poliamidnih ali poliesterskih vlaken, bi hitro ugotovil, da ja barvni madež zalikal za vedno. Če se vosek pod likalnikom topi in ga vpivni papir vsrka, pa barvilo največkrat ne migrira skupaj z voskom. Ostaja v vlaknih in se tam fiksira s pomočjo visoke temperature likalnika. Vosek je odstranjen, barvilo pa ostaja. Čistilnica ima opremo in sredstva, s katerimi lahko odstrani vosek skupaj z barvilom.

Ne delajte si skrbi zaradi malih metuljev, ki letajo okrog luči. To so samo neškodljivi sorodniki suknarskih moljev. Ti pa sodijo k škodljivcem, ki se svetlobi umikajo. Vsekakor so suknarski molji in njihova požrešna zalega najbolj nevarni sovražniki volne, ki nam lahko povzročijo precej skrbi. Vseeno pa obstaja proti moljem vrsta ukrepov. Najvažneje je: v omare spravljajmo samo oprana ali očiščena oblačila. Telesni pot ali ostanki hrane molje privabljajo, čistoče pa ne marajo. V drogerijah ponujajo različna sredstva, ki moljem preprečujejo naselitev v temnih omarah. Nekatera imajo prav neprijeten vonj. Veliko lepše pa dišijo lavandino olje, les cedre in patchouli olje. Pravzaprav so pošasti, ki napadajo volno, gosenice suknarskih moljev. Pri tem so zelo izbirčni. Volno, svilo in živalske dlake imajo najraje. To je zaradi vsebnosti keratina, ki gosenice magično privablja. Če so se škodljivci v omari že naselili, potem pomaga samo še, da jih uničimo, poškodovane tekstilije pa odstranimo skupaj z njimi.

Oblačila iz pravega jeansa so pralna oblačila. So pretežno iz bombaža. Če boste upoštevali navodila o temperaturi pranja, ki je na etiketi za vzdrževanje, in še nakatera enostavna pravila, potem lahko jeans oprerete brez problemov. Vedno več oblačil je iz jeansa, ki je obarvan z nasičenimi barvili. Pri pranju lahko pride do odrgnjenja posameznih delov oblačila, kar privede do posvetlitve nekaterih delov. To lahko preprečimo, če oblačilo obrnemo na narobno stran. Drgnjenje v pralnem stroju tako deluje na notranjost, zunanjost pa tako ni izpostavljena. Seveda jeans lahko negujemo tudi v čistilnicah. V principu jih peremo prav tako kot v gospodinjstvih. Substance za negovanje vlaken povzročajo, da ima jeans na koži mehek otip.

Zavese so povečini iz sintetičnih vlaken in so zato pralne. Pretežni del zaves tako peremo doma. Kljub temu je v nekatreih primerih bolj ugodno zavese predati čistilnici. To velja predvsem takrat, ko gre za velike kose, ki v domačem pralnem stroju nimajo zadosti prostora. Pralni stroji v čistilnici so bistveno večji od gospodinjskih, zato je strokovna nega velikih kosov zaves v njih veliko lažja. Če boste zavese stlačili v domači pralni stroj, bodo imele po koncu pranja toliko gub, da bodo videti prav neugledno. Z ročnim pranjem v kadi bi se tej slabosti lahko izognili, vendar pa to ni ravno udoben način pranja. Čistilnica ima poleg stroja z velikim bobnom tudi ustrezne likalne naprave. S tem je gospodinji privarčevanega mnogo zamudnega dela.

Pri svili gre za razlike. Poznamo rustikalno svilo s strukturirano površino, gladko, enakomerno naravno svilo, ki jo poznamo že več kot 4000 let, ali pa iz nje narejeno oprano ali brušeno svilo z mat-belo lesketajočo se površino. To so različne vrste svile, ki se pretežno uporabljajo za izdelavo bluz, puloverjev, srajc, kostimov in oblek. Kostime in obleke, narejene iz svilenih materialov, bi morali odnesti v čistilnico in jih ne poskušati prati doma v pralnem stroju. Pa tudi svilene bluze in srajce bodo tu strokovno negovane. Prav tako pa je mogoče svilene bluze in srajce prati pri 300C. Brezpogojno pa moramo uporabiti samo fino pralno sredstvo, ki ne vsebuje optičnih osvetljevalcev in belil. K svilenim artiklom, ki zelo občutljivo reagirajo na vodo, pripadajo t.i. crepe-tkanine. V tem materialu se nahajajo visoko vita vlakna, ki se pri delovanju vode ekstremno krčijo. Oblačilo pri tem izgubi pravo formo. Tudi svilenemu taftu škoduje kontakt z vodo. Če se material v mokrem stanju zmečka ali skrči, potem je za vedno izgubil svoj čar. Pri tem je nega v čistilnici prav gotovo prednostna.

Koži prilegajoči se kroji in želja po udobju so oblačila, narejena iz stretcha, potisnila v ospredje. Elastičnost teh materialov je dosežena z vdelavo elastanskih vlaken. Elastan je sintetično vlakno, ki se pod delovanjem raztezne sile močno raztegne in se vrne na prvotno dolžino, ko sila popusti. Če oblačila iz stretch-materialov negujemo tako, kot je predpisano na etiketi za vzdrževanje, potem običajno ni pričakovati spremembe forme oblačila. Seveda pa so tudi izjeme. Zaradi visoke raztegljivosti pa celo v produkciji nastalih raztezkov ni vedno možno odpraviti. To lahko vodi do tega, da se pri kasnejšem pranju ali čiščenju material iz stretcha skrči in na ta način izgubi prvotno obliko. To se zgodi vedno takrat, kadar elastični material ni narejen v skladu s pravili in izdelavo. Mogoče je seveda, da elastični materiali pri negi izgubijo prvotno obliko, vendar pa so to izjeme.

Občasno čiščenje pernic in puhaste posteljnine kakor tudi blazin je s stališča higiene neobhodno potrebno. V kakšnih časovnih intervalih naj bodo čiščeni, je odvisno od individualnih potreb posameznika. Zdravstvene ustanove priporočajo obsežno čiščenje prevlek in polnil vsake 4 leta. Pri tem se čistijo perje oz. puh ločeno od prevlek. Poškodovana peresa, ki so izgugila svojo obliko in s tem funkcijo, se zamenjajo z novimi. Ker je ta postopek časovno zelo potraten, so tudi stroški temu primerni. Za alergike in higiensko zavedne ljudi je 4-letni časovni interval vsekakor predolg. Še posebno pri alergikih priporočamo čiščenje na vsake pol leta, ali pa vsaj enkrat letno. Blazine in odeje morajo noč za nočjo navzeti tudi do 1/4 litra telesne tekočine. Ta preko dneva sicer izhlapi v okolico, ostanejo pa delci, s katerimi se prehranjujejo mikroorganizmi in pršice. Kot posledica teh lahko nastanejo alergije. Veliko čistilnic ponuja cenovno ugodno alternativno čiščenje posteljnine - mokro čiščenje. Veliki stroji v kemičnih čistilnicah omogočajo posebno blago čiščenje, pri čemer se ne poškodujejo niti peresa niti puh.

Da in ne. Umazanijo odbijajoča apretura je impregnacija, ki se po svoji funkciji loči od običajne impregnacije. Običajna impregnacija nudi zaščito pred vdorom vode in vlage v oblačilo. Pri apreturi, ki omogoča odbijanje umazanije, pa gre za impregnacijo, ki odbija tako olje kakor tudi vodo in je narejena iz umetnih smol na osnovi fluorkarbona. Impregnirno sredstvo tenko ovije vsako posamezno vlakno, tako da se umazanija na vlakna ne more prijeti. Površinsko sprijeti madeži so pri čiščenju lažje odstranljivi. Udobje nošenja impregniranih oblačil se ne zmanjša. Nasprotno: impregnirano oblačilo je lažje negovati in je tudi bolj uporabno. V kolikor imregnacije ni naredil že izdelovalec, jo lahko strokovno naredijo v čistilnici. Ker se impregnacija zaradi uporabe-nošenja obrablja, je od časa do časa potrebna ponovna impregnacija.

Tako imenovana fukcijska oblačila, v katerih so vgrajene vodo-neprepustne mambrane, ki služijo kot zapora vlagi, morajo biti od časa do časa impregnirane. Vpliv nošenja in večkratni postopki nege lahko zmanjšajo vodoodbojno funkcijo oblačila in s tem udobje nošenja. Četudi je v oblačilo vgrajena membrana nepoškodovana, pa mora vrhnji sloj oblačila delovati vodoodbojno. Če je oblačilo npr. izpostavljeno izdatnemu dežju, lahko mokra vrhnja tkanina ohlajuje telo. Čistilnice uporabljajo za impregnacijo vrsto hidrofobnih sredstev na osnovi fluorogljikovih umetnih smol. S strokovnim nanosom teh zaščitnih impregnacij se doseže zelo dobra vodoodbojnost in k temu tudi oljeodbojni efekt vrhnje površine oblačila. Poleg vodotesnosti membrane funkcija transporta vodne pare iz notranjosti oblačila na površino ni prizadeta. Mimogrede: tudi proizvajalci klima-membran priporočajo naknadno impregnacijo tekstilij, da bi s tem oblačila obdržala uporabnost.

Madeži smol in njihovi sorodni rastlinski izcedki so precej težaven problem. Oblačila, zamazana s to vrsto madežev, je najbolje odnesti v čistilnico in jih ne smemo poskušati sami odstranjevati. Smole so zmesi smolnih kislin, smolnih alkoholov, smolnih estrov, eteričnih olj in grenkih snovi. Ti madeži niso vodotopni. Ko so sveži, se prilepijo na vlakna in oksidirajo na zraku v plastične do stekleno-krhke prevleke, podobnim lakom. Sveže madeže smol je mogoče v organskih topilih, ki jih uporabljajo kemične čistilnice, ponavadi enostavno odstraniti. Čim hitreje oddamo oblačilo s tovrstnimi madeži kemični čistilnici, toliko več je možnosti, da jih lahko odstranimo. Pri starejših madežih pa je ponavadi potrebna določena predhodna obdelava. Zaščite oblačil pred tovrstnimi madeži ni. Proti smoli je tudi impregnacija za zaščito pred madeži brez učinka.

Tkanine iz mikrovlaken - strokovno se jim reče tkanine iz mikrofilamentov - niso samo modno aktualne, ampak tudi vsestranske. Iz superfinih poliamidnih ali poliesterskih prej so lahko narejene zelo lahke in mehke tkanine. Klasično področje uporabe teh tkanin je za zahtevna športna oblačila. Konfekcionarji so zelo kmalu spoznali prednosti vodoodbojnih in hkrati tudi dihalno aktivnih tkanin. Tudi pri damskih in moških oblačilih so te tkanine vedno pogosteje v uporabi. Pri tem ni vedno v ospredju vodoodbojnost, ampak poseben videz. Kakor so vlakna fina - z nekaj izjemami - tako lahko je tudi vzdrževanje iz njih narejenih oblačil - zelo enostavno. Oblačila iz mikrovlaken je možno kemično čistiti kakor tudi blago prati, na koncu pa je potrebno dobro sprati. Zadustoje lahko prelikanje pri nizki temperaturi. Pogosto so mikrofilamenti mešani z drugimi vlakni. To omogoča sestavo lepšega blaga, ne pa nujno tudi tkanin z lažjim vzdrževanjem. Tu je priporočljiva previdnost in se je potrebno držati navodil o negi.

Tiski z metalno folijo so priljubljeni že dlje časa. Na žalost pa je njihov lepi videz minljiv. Tiski z metalnimi folijami so narejeni iz treh plasti: iz osnovnega materiala, ki je večinoma iz poliesterskih pletenin, lepilnega sloja in iz zelo tanke metalne folije. Na mestih, kjer lepilni sloj in metalna folija pridejo v neposreden stik s kožo, se sloja med sabo razcepita. Znoj in kožna maščoba vplivajo na trdnost tiska z metalno folijo. Pri naslednjem pranju ali čiščenju se metalni efekt poškoduje za vedno. Mednarodni tekstilni raziskovalni inštitut Hohenstein iz Nemčije priporoča nego oblačil iz sintetičnih materialov, ki so potiskani z metalno folijo, blago vodno obdelavo - ročno pranje. V gospodinjstvu je možno pranje pri 300°C. Določen del tovrstnih oblačil je mogoče tudi kemično čistiti v ogljikovodikovih topilih (nem.:KWL, oznaka F v krogu). Če madež pade na tisk, potem ga je potrebno odstraniti z nevtralnim detaširnim sredstvom. Različni odstranjevalci, ki jih lahko kupimo v običajnih trgovinah, delujejo uničujoče na tisk. Tudi pri likanju velja previdnost. Likamo samo z notranje strani, kajti kontakt vročega likalnika z metalno folijo lahko poškoduje tisk.